slovenski

Ali ljudje sklepaju racionalno?

V članku analiziramo dve nasprotni pojmovanji racionalnosti. Kažeta se kot dve nepomirljivi pojmovanji. Po prvem, optimističnem stališču, so ljudje racionalni in logični. Po drugem, pesimističnem, je neracionalnost osnovno stanje človeške kognitivnosti. Kljub takemu stanju menim, da se da uzreti rešitev teh nasprotij. Če zavrnemo radikalne različice na obeh straneh (teorija popolne racionalnosti in eliminativizem), ostanejo zmernejše pozicije, med katerimi je možno najti kompromisno rešitev. Moja izbira je na strani teze o racionalnosti. Osnovna trditev pravi, da Ijudje niso popolnoma racionalni, vendar pa je racionalnost na nek način del sklepanja. Predlog, ki se mi zdi sprejemljiv, gre v smeri oslabitve teze o racionalnosti. Trditev, da logične relacije tvorijo vzorce sklepanja, ki ustrezajo enemu od logičnih sistemov, zahteva bistvene popravke (pretirano postuliranje logičnege sistema kot pogoja, ki ga morajo zadovoljiti logične relacije med prepričanji). Po mojem predlogu je za racionalnost dovolj, da relacije med vsebinami prepričanj uprimerjajo proto-logične forme. Te forme ne tvorijo nikakršnega sistematiziranega logičnega sistema. Proto-logične forme so vrojena univerzalna osnova, iz katere se z učenjem razvijajo logične sposobnosti. Iz teh predpostavk ne sledi nobena nezmotljivost. Logične sposobnosti torej pridobivamo na temelju prirojenega in univerzalnega logičnega jedra.

kognicija; racionalnost; sklepanje; mentalna stanja; heuristike

nije evidentirano