talijanski

L'Istria bizantina ed alcuni problemi del Placito di Risano

Bizantinska navzočnost v Istri obsega obdobje med leti 539 in 787. Od številnih zapletenih vprašanj tega obdobja je avtor obravnaval le nekatera. Obdobje do leta 726. Avtor je analiziral vprašanje domnevnega langobardskega zavzetja in razrušenja Trsta leta 568, nato prodiranje Slovanov proti koncu 6. stoletja, ki ga potrjujejo arheološke najdbe.To je zajelo območje vse do Vrsarja, tako da je Bizancu uspelo le z največjimi napori obdržati svoje pozicije na območju Novigrada in Kopra na severu ter na področju Pule na jugu. V nadaljevanju je obravnaval vprašanje trajanje oblasti gradeškega patriarha Fortunata, ki naj bi po njegovem mnenju vodil gradeško cerkev od 611 do 628, naposled vprašavnje lokalizacije škofijskega sedeža "Kensis (Censensis)", ki se je po njegovem mnenju nahajal v beneški laguni, nastal pa naj bi po begu škofa iz Cenede.Rižanski placit (804). Gre za zapisnik sodnega zbora iz frankovske dobe, iz katerega pa se odslikavajo mnoge okoliščine iz predhodne bizantske dobe. Avtor dokazuje, da zapisnik ne upošteva karolinškega postopka per inquisitionem ; v obravnavanem primeru gre za politični ukrep z namenom, da bi začasno olajšali težak položaj istrskih possessores, ki je nastal zaradi napetosti med Franki in Bizancem na območju severnega Jadrana.

Istria bizantina, Rižanski placit

nije evidentirano