slovenski

Litofaciesna in konodontna conacija spodnjetriasnih plasti severozahodnega dela zunanjih Dinaridov (Gorski Kotar, Hrvaška)

Spodnjetriasne plasti Gorskega Kotarja v severozahodnem delu Zunanjih Dinaridov (Hrvaška) na Osnovni geološki karti SFRJ 1:100.000, list Delnice niso izdvojene, temveč so uvrščene v na videz podoben litološki kompleks zgornjetriasnih sedimentov (Savić & Dozet, 1984, 1985). Kasneje so Šćavničar in Šušnjara (1966, 1967), Đurđanović (1967) in Babić (1968) poleg litoloških značilnosti pri izdvajanju in definiranju spodnjetriasnih plasti upoštevali tudi najdbo foraminifere Meandrospira iulia v osrednjem delu Gorskega Kotarja. V Gorskem Kotarju smo raziskali pet profilov: Homer, Školski Brijeg, Zelin Crnoluški, Kramarčin potok in Dobra. Spodnjetriasni sedimentni kompleks se spreminja tako v lateralni kot v vertikalni smeri. V centralnem delu tega prostora prevladuje plitvovodni karbonatni facies stabilnega robnega šelfa (stable rimmed shelf). Bazalni interval ooidnega grainstona z navzkrižno plastovitostjo, ki je debel približno 10 m (Homer, Školjski Brijeg), je interpretiran kot ooidna bariera, medtem ko na njih ležijo predvsem tankoploščasti ali laminirani, sivi dolomikriti, peščeni dolomiti ali kalkarenitni peščenjaki, ki predstavljajo laguno. Ooidni grainstone verjetno predstavlja bariero odprto proti morju oziroma v laguno v zaledju. Ooidni grainstone je bil kasneje dolomitiziran, medtem ko lagunski facies kaže zgodnjediagenetske procese dolomitizacije. V profilu Školski Brijeg so najdeni elementi rodu Hindeodus. Določena vrsta Hindeodus parvus je pomembna za definiranje P-T intervala, njen prvi pojav (FAD – first appearance datum) pa dokazuje spodnjo mejo triasnega sistema (Yin et al., 2001). Sledilo je razširjanje lagune zaradi splošnega trenda transgresije. Hitra transgresija je povzročila potopitev ooidne bariere in nastanek nove obale, ki jo predstavljajo dolomiti in peščeni dolomiti v tipičnem &raquo ; shoreface-offshore&laquo ; faciesu (Zelin Crnoluški). Nadaljnje napredovanje transgresije je povzročilo nastanek prostranega epikontinentalnega morja, kar je razvidno v profilih Kramarčin potok in Dobra (zahodni in vzhodni del Gorskega Kotarja). Vpliv kopna v prostranih plitvinah je viden v povečani količini peščenega (siliciklastičnega) materiala z znatnim deležem rdečega železovega pigmenta, ki kaže na dobro prezračeno okolje nastanka. Rdeči siliciklastični sedimenti teh dveh profilov odgovarjajo tipičnim &raquo ; seiskim plastem&laquo ; . V konodontni favni profilov Zelin Crnoluški, Kramarčin potok in Dobra je zastopana vrsta Pachycladina obliqua v združbi z nekaterimi značilnimi spodnjetriasnimi rodovi (Ellisonia, Hadrodontina, ? Parachirognathus in Platyvillosus). Vrsta P. obliqua je pomemben biostratigrafski element za lokalno konodontno conacijo, podobno kot drugod v zahodni Tetidi (Budurov & Pantić, 1973, 1974, Sudar, 1986, 2001, Perri & Andraghetti, 1988, Perri, 1991, Kolar-Jurkovšek, 1990, Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 1996, Jelaska et al., 2003). Na osnovi konodontne združbe so na raziskanem območju Gorskega Kotarja izdvojene parvus-isarcica cona, obliqua cona in Platyvillosus podcona.

litofaciesna in konodontna conacija; spodnji trias; zunanji Dinaridi; Gorski Kotar; Hrvaška

nije evidentirano