slovenski

7. Munchenski dnevi urejanja zemljišč in razvoja podeželja "Siromašnejši, starejši, različnejši - bodočnost podeželskih občin in (nove) možnosti za integralni razvjo podeželskega prostora"

Od 14.-15. marca 2005 so bili na Tehnični univerzi München (TUM) 7. po vrsti strokovni dnevi o urejanju zemljišč in razvoju podeželja z naslovom &laquo ; SIROMAŠNEJŠI, STAREJŠI, RAZLIČNEJŠI – bodočnost podeželskih občin in (nove) možnosti za integralni razvoj podeželskega prostora&raquo ; . Izbrani predavatelji so tako kot tudi v prejšnjih letih pokazali, da neguje TUM interdisciplinarni pristop v reševanju problematike urejanja zemljišč in razvoja podeželja. Tako kot v prejšnjih letih, se je tudi to srečanje odvijalo pod strokovnim vodstvom prof.dr. Holgerja Magla, predstojnika Katedre za urejanje zemljišč in razvoj podeželja na TUM ter aktualnega predsednika FIG organizacije. Morda se iz perspektive Slovenije ali Hrvaške zdi, da je podeželski prostor v Nemčiji povsem urejen in da se v njem ne dogajajo večje strukturne spremembe, vendar iz samega naslova simpozija &laquo ; siromašnejši, starejši, različnejši&raquo ; je razvidno, da je tudi v podeželskem prostoru visoko razvitih držav Evrope pričakovati še številne spremembe. Pohvalno je to, da tem hitrim spremembam sledi tako znanost kot praksa in ne dopuščajo stihijskega razvoja na podeželju. Vsi referenti na navedenem simpoziju so v svojih predstavitvah poudarili, da brez uporabe in poznavanja osnovnih statističnih podatkov ter socio-gospodarskih trendov, tako v Evropi kot v svetu, se ne morajo izdelati kvalitetni plani razvoja za podeželski prostor na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. V kolikor se poslužujemo zgolj nekih osnovnih statističnih kazalcev kot npr. število prebivalcev v podeželskem prostoru ali število kmetijskih obratov, je razvidno, da se še naprej zmanjšuje število prebivalcev, ki živijo v podeželskem prostoru kot tudi število kmetijskih obratov, povečujejo pa se starejši v strukturi prebivalstva. Zanimiva je tudi ugotovitev, da čeprav se zmanjšuje število prebivalcev v podeželskem prostoru gradijo posamezniki za potrebe agroindustrijske proizvodnje vse večje objekte, ki močno vplivajo na prostorsko strukturo in izgled posameznih vasi. Tako posamezniki gradijo vse večje hiše, vse redkeje se pa najde večja družina na podeželju. V naseljih, kjer se je razvil turizem, se objekti posameznih kmetij preurejajo v družinske hotele. Zaradi vse večjega vlaganja v turizem in kmetijsko proizvodnjo, se vse težje posplošijo primerjave o kmetijskih gospodarstvih. V referatih niso predavatelji zanemarili poudariti, da je pomembno pri razvoju ohranjati naravno in kulturno identiteto oziroma prepoznavnost (ali različnost) podeželskega prostora. Zato se od županov občin pričakuje, da pospešujejo kreativni razvoj, od države pa da določi cilje razvoja, katere lahko občine in občinske zveze tudi realizirajo. Posamezni referenti so opozorili, da se navedene prognoze ne nanašajo na vsa podeželska območja, ker za prostore, ki ležijo v območjih velikih mest veljajo povsem druge napovedi. S pospeševanjem razvoja metropolitanskih regij se bo tipično podeželje močno zožalo tudi v ZR Nemčiji. Glede na navedeno velja, da je potrebno k vsakemu območju pristopiti individualno. Ne moremo dajati enake povšalne ocene za različna območja podeželja, zato ne obstojajo enake rešitve in pristopi. Podeželski prostor Nemčije doživel glavne agro-industrijske spremembe v času 20. stoletja (lahko rečemo, da ga še dalje doživlja), so pred nami v tranzicijskih državah za potrebe podeželskega prostora še velike naloge. Še vedno so nerešeni (velikokrat zamolčani) glavni problemi za razvoj kmetijstva: veliko število malih obratov, razdrobljenost zemljiške posesti, nizka stopnja izobrazbe in neugodna starostna struktura kmetov, neurejeno tržišče, nedefinirana kmetijska politika, neurejen sistem kreditiranja itn. Referenti so nadalje opozorili, da koncentracija, globalizacija in evropeizacija močno vplivajo na kmetijstvo in podeželje, vse to pa bo tudi v prihodnje vplivalo na socialno, ekonomsko, kulturno in prostorsko strukturo podeželja. V katero smer se bo razvijalo podeželje je težko napovedati, saj ni dovolj znan vpliv &laquo ; vsemogočnosti kapitalistične industrializacije&raquo ; . Znani niso tudi vplivi posameznih sektorjev med seboj. Ni nam znano npr. kako bo turizem vplival na podeželski prostor, ali kako bo razvoj kmetijstva vplival na urejanje podeželskega prostora ali na vodnogospodarske ureditve, varstvo voda in okolja itn. Simpozij, ki bi po našem mnenju, glede na razvitost geodetske stroke pri nas, ne sodil v naš resor, je želel opozoriti, da tudi v državah članicah EU, ki so velika finančna sredstva namenjale razvoju podeželja, urejanju zemljišč in prenovi vasi, doživljajo izredno hitre spremembe in se vloga strok v teh spremembah spreminja in se le-te morajo ustrezno prilagajati zahtevam družbe. Nekdanji uradi za komasacije v ZRN so s časom postali uradi za razvoj podeželja in urejanje zemljišč, kar prinaša zaposlenim v teh institucijah povsem nove naloge, ki pa se bodo v prihodnje še bolj spreminjale in postajale vse bolj kompleksne v povezavi z občinami. Organizatorji simpozija se zavedajo svojega poslanstva, da je potrebno geodetske in tudi druge strokovnjake nenehno izobraževati v smeri interdisciplinarnih nalog, ki jih morajo prevzemati pri razvoju podeželja v ZR Nemčiji.

siromašno; staro; različito; bodočnot podeželskih občin

nije evidentirano