nije evidentirano

Vpliv davčnih olajšav za otroke in otroških dodatkov na razpoložljive dohodke družin

Ta prispevek kaže, kako se standardne davčne olajšave (olajšave za davčnega zavezanca in vzdrževane družinske člane) odražajo na davčnem bremenu posameznika/družine, ter kakšen je skupni vpliv davčnega prihranka in otroških dodatkov na razpoložljivi dohodek družin v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Oblike dauvčnih olajšav so v teh treh državah različne: v Sloveniji in na Hrvaškem velja zmanjšanje davčne osnove za samega zavezanca, vzdrževanega partnerja in vzdrževane otroke, medtema ko imajo v Avstriji znižanje davčne obveznosti za edinega hranitelja, samohranilca in vzdrževane otroke (slednje znižanje lahko uveljavljajo v polni višini tudi, če presega davčno obveznost zavezanca), ter znižanje davčne obveznosti za zaposlene osebe. V vseh treh državah so davčne olajšave višje za nadaljnje otroke v družini. Izračunali smo dve povprečni davčni stopnji: eno upoštevaje samo davek na dohodek in drugo upoštevaje tudi obvezne socialnovarstvene prispevke. Polega tega smo izračunali in analizirali vpliv davčnih stopenj na razmerje med bruto in neto plačo in sicer za devet tipov družin, ki se razlikujejo po visni bruto zaslužkov. Primerjali smo razlike v davčnih prihrankih teh družin. Na raspoložljive dohodke družin vplivajo tudi otroški dodatki. V Sloveniji so do otroškega dodatka upravičene le družine, katerih dohodek na člana ne presega 110 posto povprečne plače. Na Hrvaškem je zgornja meja dohodka na člana določena pri približno 40 posto povprečne plače. V obeh državah se otroški dodatki s povečevanjem dohodka zmanjšujejo. Za razliko od tega so otroški dodatki v Avstriji univerzalni transfer, ki se razlikuje le glede na starost otrok.

otroški dodatki; davčne olakšave

nije evidentirano