nije evidentirano

Stanje in načrti pri gospodarjenju z velikimi zvermi na Hrvaškem

Po aktualnih predpisih so volkovi in risi na Hrvaškem trajno zaščiteni z Zakonom o varstvu narave, z medvedom pa se lovno gospodari po Zakonu o lovu. Za uboj risa ali volka je določena kazen 40.000 kun (10.000 DEM). Za medveda lovni pooblaščenci določajo letne odstrelne kvote praviloma na nivoju 15% od ocenjene lokalne populacije, to pa v soglasju z odobreno lovno-gospodarsko osnovo. Lovci love medvjede s prež na mrhovišču med lovno sezono od 1. 10. do 15. 5. Poverjeništvo za spremljanje, nadzor (?) populacije velikih zveri (Povjerenstvo za praćenje populacija velikih zvijeri) pri Ministrstvu za okolje in prostorsko načrtovanje koordinira aktivnosti v zvezi z risi in volkovi ter poskuša vplivati na gospodarjenje z medvedi. Avtohtone rise so na Hrvaškem iztrebili okoli leta 1903. Vrsta se je leta 1974 vrnila, potem ko so jo leto poprej reintroducirali v Sloveniji. Zaradi dejstva, da so bile za reintrodukcijo uporabljene živali iz slovaških Karpatov, nekateri lovci še vedno negodujejo. Pravijo, da je bil avtohtoni ris manjši in da ni lovil velike divjadi. Risi so zakonsko zaščiteni od leta 1982, vendar so se praviloma (razen v zadnjih dveh letih) izdajale odstrelne kvote in je bilo tako do leta 1999 odstreljenih najmanj 188 risov. Ocena številčnosti se giblje med 70 - 90 živali. Povjerenstvo za praćenje populacija velikih zvijeri planira izraditi načrt gospodarjenja z risi, ki bi med drugim moral določiti tudi politiko lovnega reguliranja populacije risov. Volkovi je leta 1995 prestopil iz kategorije škodljivca, na katerega je dovoljen prost lov, v kategorijo popolnoma zaščitene vrste. Ilegalno so jih ljudje še naprej uničevali, država pa od tedaj plačuje škodo, ki jo volkovi storijo na živini. Populacija šteje od 100 do 150 živali. Z namenom, da se očuvajo vitalne populacije volkov na kar največjem področju Republike Hrvaške, je izdelan od Povjerenstva za praćenje populacija velikih zvijeri Začasni načrt gospodarjenja z volkovi na Hrvaškem. Načrt posebej obravnava cone Gorskega kotarja in Like, kjer je poglavitna hrana volkov naravni plen (81% po analizi iztrebka), in Dalmacije, kjer se večinoma hranijo z domačimi živalmi (86%). Za dolgoročno gospodarjanje je priporočljivo, da bi bodoči načrti za razvoj živinoreje, gozdarstva in/ali lovstva upoštevali lokalni obstoj zaščitene in svetovno ogrožene živalske vrste. Še naprej je potrebno delati na povečanju populacije naravnega plena, pri oceni bonitete lovišča je treba upoštevati prisotnost zaščitenih plenilcev, pri gospodarjenju z živino povečati učinkovitost čuvanja, delati na uvajanju premij/subvencij za tveganje pri živinoreji na področjih volkov, ki naj bi nadomestile odškodnine, intenzivno znanstveno spremljati volkove (telemetrijski nadzor traja od leta1995), strokovno izprašati javno mnenje (leta 1999 je bila narejena u suradnji sa “Memorial University” iz Kanade i s različitim skupinama i organizacijama iz Hrvatske) velika anketa) in pognati izobraževalno kampanjo ter eliminirati potepuške pse. Kot kratkoročen ukrep je v načrtu predvidena možnost regionalnega in časovno omejenega dovoljevanja ubijanja volkov in prekinitev plačevanja odškodnin v predelih, kjer prihaja do izjemno velikih in ponavljanih napadov na živino. Pooblaščeni minister te možnosti še ni uporabil. Drugi predvideni kratkotočni ukrepi so da : Ministrstvo za okolje i prostorsko planiranje še naprej opravlja oglede prijavljenih oškodovanj, nabavlja pse tornjake za čuvanje ovac (ovlaštene osoba Ministarstva razdelile jsu 16 psov, načrtovanih pa je 60 psov, pomaga pri izdelavi varnih oborov, naseljevati naravni plen (divjih prašičev), izvajati evidentiranje živine in živinorejcev. Ocena številčnosti medvedov na Hrvaškem je nezanesljiva, giblje pa se nekje med 380 in 620 živali vseh starostnih kategorij. Spolno zrelih živali bi utegnilo biti med 220 do 360. Celotni izidi kažejo, da aktualni način gospodarjenja z medvedi ni dovolj koordiniran, ker sloni na cenitvah za posamična lovišča, brez pogleda na skupno populacijo medvedov na Hrvaškem. Takšno gospodarjenje je neizogibno treba spremeniti z ozirom na status in obveznosti, ki zadevajo zaščito medvedov po Bernski konvenciji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem z medvedi na Hrvaškem, in predstavniki vseh interesnih skupin se bodo morali sestati in se dogovoriti o delu na Načrtu gospodarjenja z medvedi na Hrvaškem. Za upravljanje z velikimi zvermi, v našem primeru medvedi, volkovi in risi, je značilno, da vsi dogodki v zvezi z njimi zbujajo veliko zanimanje, pogosto pa tudi konfliktne odzive najširše javnosti. Na Hrvaškem so v tem trenutku medijsko najbolj prepoznavne negativne reakcije zaradi škode, ki jo povzročajo te zveri. To pelje k razmišljanju posameznikov, da bi treba vse te vrste iztrebiti, ker so odvečen ostanek iz preteklosti, ki so se ga civilizirana ljudstva že zdavnaj znebila. Po drugi strani se v tehnološko razvitih deželah vse bolj krepi stališče, da bi treba vsako posamezno od velikih zveri posebej zaščititi. Za prihodnost populacij velikih zveri najbrž niti ta drugi pristop ni dober. Upravljanje z veliki zvermi terja kompleksen pristop vseh interesnih skupin ljudi, pazljivo znanstveno spremljanje vseh ekoloških in socioloških okoliščin na terenu in stalno dopolnjevanje praktičnih rešitev. Izkušnja govori, da ni končnih rešitev, tako v prostoru, kakor tudi v času ne. Zaščita velikih zveri je v tako majhnih državah, kakor sta Hrvaška in Slovenija, občutljiv problem. Nobena od njiju ne more imeti dovolj velike lastne minimalne življenjske populacije (minimum viable population - MVP). Obenem te vrste potrebujejo velik življenjski prostor, ki sega čez državne meje. Obstanek teh populacij je neposredno odvisen od njihovega statusa v sosednoj državi (???) in posebno od dogajanj z njihovimi stanišči. Skupne populacije medvedov, volkov in risov na Hrvaškem in v Sloveniji so najbolj zahodne življenjske (“viable”) populacije teh vrst v Evropi in so pomembne za obstoj teh vrst v Evropi. Zato je potrebno tesno sodelovati pri izdelavi načrtov za gospodarjenje s temi vrstami in v znanstvenih raziskovanjih. Pomembno je, da ne na tej ne na drugi strani meje ne pride do poslabšanja kakovosti stanišč zaradi gospodarske preusmeritve področij ali drugačnih posegov.

velike zveri, gospodarjenje, Hrvaška

nije evidentirano