crta
Hrvatska znanstvena Sekcija img
bibliografija
3 gif
 Naslovna
 O projektu
 FAQ
 Kontakt
4 gif
Pregledavanje radova
Jednostavno pretraživanje
Napredno pretraživanje
Skupni podaci
Upis novih radova
Upute
Ispravci prijavljenih radova
Ostale bibliografije
Slični projekti
 Bibliografske baze podataka

Pregled bibliografske jedinice broj: 659954

Disertacija

Autor: Vokić, Denis
Naslov: Uporaba encimov pri odstranjevanju umazanije s slik v olju in temperi
( Use of enzymes to clean oil and tempera paintings )
Vrsta: magistarski rad
Fakultet: Akademija za likovno umetnost
Sveučilište: Univerza v Ljubljani
Mjesto: Ljubljana, Slovenija
Datum: 29.11.
Godina: 2005
Stranica: 58
Mentor: Berovič, Marin ; Kokalj, Franc
Ključne riječi: čiščenje; encimi; slike; polikromacija; restavriranje; konzerviranje
( cleaning; enzymes; paintings; polychromy; restoration; conservation )
Sažetak:
Predpogoj za ustrezno izbiro sredstev za čiščenje slik je razumevanje različnosti adhezijskih in kohezijskih sil onesnaženja in različnosti fizikalnih in kemičnih lastnosti plasti barve ali laka, na katerih se nahaja onesnaženje. Drugi predpogoj za ustrezno izbiro čistilnih sredstev je razumevanje lastnosti sredstev in metod, ki jih lahko uporabimo. V okvirju omejenega konzervatorsko restavratorskega posega smo analizirali triptih iz zakristije Zagrebške katedrale, kot tudi vse znane zgodovinske in zgodovinsko umetniške vire in literaturo o njem. Analize so pokazale, da je centralna poznogotska slika, ki je datirana z letom 1495, okrožena z dvema neogotskina slikama, nastalima v letih 1880-83, do sedaj bili datirani v 15. st. Na hrbtni strani teh dveh slik sta preneseni v letih 1880-83 dve baročni sliki iz 17. st. S primerjalno analizo obstoječih zakitov in retuš na vseh slikah, ter analizo pisnih virov in literature, smo uspeli datirati vse restavratorske posege na slikah. Med čiščenjem baročnih slik Rojstvo Jezusa in Obrezanje Jezusa, ki se nahajata se na zunanjih straneh kril triptiha, je nastal problem, kako odstraniti s slik motnino razbarvane polpokrivne plasti s površja slik. Kemijska analiza neprečiščenega vzorca je pokazala, da je meglica pretežno guma iz višnjevega stebla, ki vsebuje malo kleja in neznano komponento topno v kloroformu (okrog 3%). Plast barve je proteinska emulzijska tempera. Pri svojem delu smo preizkusili številne standardne metode odstranjevanja megličavosti. Ker nobena izmed njih ni bila uspešna smo se odločili za biokemijski način čiščenja z encimi. V začetku smo brez uspeha testirali tri različne amilaze, nato še vrsto drugih encimov (celulazo, proteazo in lipazo), ki teoretično niso bili primerni, vendar smo hoteli preizkusiti njihov medsebojni vpliv in sinergijski učinek s tenzidi. Izredno učinkovit rezultat pa smo dosegli z uporabo nove lipaze danske firme Novozymes – Lipeks 100. Pozitivni rezultat z Lipeksom je bil presenečenje, ki je odprlo vprašanje: ali je pri tem bila odločilno 3% sestavin meglice ki so bile topne v kloroformu, ali Lipex 100 L aktivno vpliva tudi na polisaharide? Naknadne analize so pokazale, da je v tem primeru Lipeks učinkoval na tistih približno 3% sestavin meglice ki so bile topne v kloroformu. Smatram da je hidrofobiziranje višnjeve gume s spremenjanjem njenega koeficijenta rastapanja onemogočilo vodi zmehčanje in nabrekanje gume.
Izvorni jezik: SLV
Znanstvena područja:
Znanost o umjetnosti
Upisao u CROSBI: Denis Vokić (dvokic@unidu.hr), 3. Pro. 2013. u 02:27 sati



Verzija za printanje   za tiskati


upomoc
foot_4